Ljudje Slovenije, People of Slovenia

Ljudje Slovenije • People of Slovenia

Last updated on October 1, 2017

It’s been been a month or so, since Matej Špehar and I came up with an idea for a series of black & white portraits with emphasis on a personal story behind a portrait – much like Humans of NY. The project went live last week and we would really appreciate your support on our Ljudje Slovenije Instagram profile. Thank you!

Ljudje Slovenije

Sanja, Kamnik

"Kot najstnica sem izgubila starša, zato je bila v meni velika želja po družini. Se zagledava, spoznava, zaljubiva, poročiva in nato tisti del, ko se odločiš za družino. Itak samoumevno, odločiš se in zanosiš. Večina okrog mene je zanosila, ko so samo pomislili, da bi imeli družino. Minevajo meseci. Rečejo ti: sprosti se. OK, greva na potovanje, delava to iz čiste ljubezni, včasih, ker so tisti dnevi, se napijeva (da bova bolj sproščena), skratka ni da ni. Neuspešno. Niti enkrat nisem pomislila na to, da mogoče ne bova imela svojih otrok. Dovolj. Naslednji korak IVF. Prvi postopek, optimizem, 100%, neuspešno. Ni panike, imava jih še 5. Življenje me vedno vozi po težji poti. Izkoristila sva vseh 6 postopkov, plus še enega. Optimizem pada z vsakim neuspešnim postopkom, hkrati se je začno odpirati obzorja drugih možnosti. V času 4. postopka sva vložila papirje za posvojitev in čakala na 2 frontah. V zadnjem postopku sem imela čast občutit tisti filing, ko izveš,da je uspelo. In čez 9 tednov tudi tistega, ko izveš da se je srček ustavil. Žalost. Razočaranje. A greva naprej. Z vsako informacijo o posvojitvi in zapuščenih otrocih se je želja po uspešni zanositvi izgubljala. Fokus sva preusmerila na posvojitev. Sledila so razočaranja tudi glede posvojitve. Nič ne moreš, samo čakaš. Naučiš se kar nekaj lekcij: o potrpežljivosti, da v življenju ne moreš z glavo skozi zid, da dobimo vse kar potrebujemo, o ljubezni, zaupanju. Potem pa težko pričakovani klic. Imamo fantka, 6 let starega. Vaju zanima? V tistem trenutku sva začutila, da je to najin sin. Zelo težko pot je prehodil, z veliko prtljage, da je končno prišel domov. Je največji JUNAK na tem svetu in veš kaj – najin je. Še biološki ne bi moral biti tako zelo najin kot je on. Veliko dela nas čaka in midva verjameva, da ljubezen premaga vse. Z vsem srcem in neskončno hvaležnostjo lahko rečem, da je neplodnost najboljša stvar, ki se mi je zgodila v življenju. No, we didn't give you the gift of life, life gave us the gift of you. Aleksej – neskončno, za vedno <3 te imava rada. Mamica in očka." ✒ Sanja, Kamnik 📸 @marko_alpner #ljudjeslovenije

A post shared by Ljudje Slovenije (@ljudjeslovenije) on

Tilen, Štore

"Pred leti sem začel pisati svoj blog. Rad pišem o meni zanimivih stvareh, najraje takšnih, ki so poučne, hkrati pa lahko tudi koga nasmejijo. Ene izmed svojih objav, "Kako posvojiti pingvina", sem se lotil striktno v šali, vendar pa sem kmalu dobil željo zares ugotoviti, kako bi izgledalo, če bi se odločil za posvojitev pingvina. V Sloveniji. Ker kdo si ne bi želel imeti pingvina za hišnega ljubljenčka!? Tako sem se lotil raziskave: kaj vse bi potreboval, če bi želel nuditi dom pingvinu? Z googlanjem sem izvedel, da je v ZDA nelegalno imeti pingvina brez posebnih dovoljenj. Pingvini poleg tega potrebujejo primerno bivalno okoje, dovolj vodnih površin ter vsakodnevno sveže ribe. Samo iskanje po internetu pa ni bilo dovolj, saj sem želel izvedeti, kakšni so dejanski pogoji za imetje in vzgojo pingvina v Sloveniji. Poslal sem e-mail vladi (verjetno tako nenavadnega vprašanja še niso dobili v inbox). Odgovora v resnici nisem pričakoval, a sem ga prejel že čez 3 dni. Presenečen sem izvedel, da pingvini potrebujejo, poleg primernega bivalnega okolja, še 60 m2 veliko dvorišče za gibanje, 16 m2 bazen napolnjen s slano vodo, ki mora biti globok vsaj 1,5 metra. In to so samo minimalni pogoji. Poleg tega pa so pingvini še družabne živali in za normalno funkcioniranje potrebuje en sam pingvin vsaj še 3 kolege za družbo, torej še več prostora in še več rib. No, zdaj veste zakaj nimam pingvina." ✒ Tilen, Štore 📸 @marko_alpner #ljudjeslovenije

A post shared by Ljudje Slovenije (@ljudjeslovenije) on

Ana, Šmartno ob Paki

Aleš, Kranj

"Od začetka 2016 živim sam, s triletnim sinom, ki ima motnje avtističnega spektra oziroma vsi poznajo to kot avtizem. Ni isto odraščanje, ni isto otroštvo. Ampak se ne dava, živiva na polno. Žiga še ne govori, a je na dobri poti da bo. Malo težje je komunicirati z njim, težje ga je učiti. Ne zna še vozit kolesa, skiroja, ampak bo, le malo dlje bo trajalo. Prepričan sem, da bo. Zato želim da doživi vse, kar doživljajo drugi otroci. Avgusta letos sva se udeležila kolesarskega vzpona na Krvavec. Edina sva bila s kolesom in prikolico. Časovna omejitev je bila postavljena na 2 uri. Na vrh Krvavca sva prišla v 1 uri in 40 minut. Zadnja. Ampak sva. Skupaj. Ker za naju ni preprek, ki bi naju ustavile. Skupaj bova osvojila svet." ✒ Aleš, Kranj 📸 @marko_alpner #ljudjeslovenije

A post shared by Ljudje Slovenije (@ljudjeslovenije) on